OPIS:

Takumi in njegova osemletna hčerka Hana prebivata v majhni vasi sredi gozdov. Tako kot generacije pred njima živita skromno življenje v skladu z ritmi in zakoni narave. Ko v vas nekega dne prispejo predstavniki tokijskega podjetja, da bi predstavili načrte za gradnjo glampinškega naselja, prebivalcem hitro postane jasno, da utegne projekt ogroziti krhko ekološko ravnovesje in za vedno spremeniti njihov harmonični način življenja …

Ryusuke Hamaguchi se po mednarodnem uspehu filma Drive My Car vrača s skrivnostno, počasi tlečo zgodbo o človekovem zapletenem razmerju z naravnim svetom. Dobitnik velike nagrade žirije v Benetkah.

iz prve roke

»Pri projektu sem imel sijajno priložnost znova sodelovati s skladateljico filma Drive My Car Eiko Ishibashi. Vse se je začelo, ko me je prosila, če bi lahko ustvaril vizualno spremljavo za njen nastop v živo. /…/ Po končanem snemanju sem imel občutek, da mi je uspelo ujeti interakcije ljudi v naravi, in odločil sem se narediti samostojen celovečerec. /.../ Mislim, da lahko pričujoči film najbolje razumemo, če ga gledamo, kot bi poslušali glasbo. V bistvu gre za like, ki se gibljejo skozi naravo. Gledalec bo najbolj užival, če preprosto opazuje njihovo gibanje. /…/ Besede [iz naslova] so mi spontano prišle na misel, ko sem med raziskovanjem lokacij opazoval pokrajino in razmišljal o naravi. Ko gledaš naravo, imaš občutek, da zlo ne obstaja. Vendar to še ne pomeni, da gre za sporočilo filma. /.../ Naslov si je najbolje razlagati tako, kot bi šlo za naslov skladbe. Kot vemo, naslovi glasbenih del niso nujno povezani s kakršnim koli pomenom, ki naj bi ga imela glasba. /…/ Še vedno mi ni povsem jasno, kaj ta film pravzaprav je, vendar mi je resnično v veliko veselje. Nikoli se ga ne naveličam gledati. Med montažo sem si ga ogledal že kakšnih stokrat, a vsakič znova zadovolji moje oči in moja ušesa. Resnično upam, da bodo tudi gledalci zapustili kino s takšnimi občutki.«

– Ryusuke Hamaguchi

portret avtorja

Japonski režiser Ryusuke Hamaguchi se je rodil leta 1978 in diplomiral na Umetniški univerzi v Tokiu. Mednarodno se je uveljavil leta 2015, ko je njegova epska melodrama Happi Awa v Locarnu osvojila posebno omembo za scenarij in nagrado za najboljšo igralko. S skrivnostno romanco Asako I & II (Netemo sametemo) se je tri leta kasneje uvrstil v uradni program festivala v Cannesu. Triptih O naključju in domišljiji (Guzen to sozo) je režiserju prinesel srebrnega medveda na Berlinalu, film Drive My Car (Doraibu mai ka) pa nagrado za najboljši scenarij v Cannesu in oskarja za najboljši mednarodni celovečerec. Obe deli smo si lahko ogledali tudi na rednem sporedu Kinodvora.

kritike

»Kdor si želi še več Hamaguchijevih filmov ali pa ga preprosto zanima, kako nonšalantno se nadarjeni režiser spoprijema s težo pričakovanj po oskarju za najboljši mednarodni celovečerec, naj se postavi v vrsto za filmsko poslastico Zlo ne obstaja. /.../ Prevzemajoč film tihe moči.«

– Lee Marshall, Screen Daily

»Izvor filma je pomemben. Lahko gre za sanje, vizijo, a včasih se izvorna zamisel pokaže šele na platnu. Vidimo lahko, kakšna je bila na začetku, vidimo proces, ki jo je preoblikoval, vidimo vse, kar bi lahko bila in kar še bo. To so filmi, ki se spreminjajo vsakič, ko sedimo pred njimi, ki se širijo in zarežejo v srce, a vedno na drugačen način. Zlo ne obstaja je eden takšnih. Zaradi svoje skrivnostnosti, svoje jasnosti, svojih tišin /…/ in notranje glasbe, ki ga oblikuje. To je organski, skorajda biološki film, ki se ni sposoben podrediti hladni geometriji abstrakcije. Telesen, vznemirljiv film, s čudno, skoraj hipnotično notranjo vibracijo. /.../ Režiserju uspe povedati zgodbo, ki govori o soočenju, pa tudi o izgubi, spoznavanju drugega, osamljenosti, ljubezni, naravi, ranjenem jelenu, čisti vodi in soba rezancih. /.../ Nepozaben film. /…/ Nova, radikalna izkušnja. /…/ Film, ki ves čas spreminja, izpopolnjuje in širi. Neizčrpen.«

– Luis Martínez, El Mundo

»Kako čudno, nepredvidljivo delo je po svojem navdušeno sprejetem mednarodnem odkritju Drive My Car posnel Ryusuke Hamaguchi! Zlo ne obstaja morda res ne premore simfonične ekspanzivnosti predhodnika, a ta bolj zgoščena, počasi tleča drama gradi lastne hipnotične, spremenljive ritme, skupaj s tihim vzdušjem groze, ki se priplazi ravno takrat, ko imamo občutek, da se ljudje na obeh straneh konflikta trudijo najti skupni jezik. /…/ Če je nad filmom Drive My Car elegantno lebdela senca Čehova, bi za novo delo japonskega scenarista in režiserja skorajda lahko rekli, da je v sorodu z Ibsenom: napetosti ob morebitnem onesnaženju vodnega vira in burni odzivi na mestnem sestanku včasih spomnijo na Sovražnika ljudstva. /…/ Zlo ne obstaja je delo zrelega in izjemno nadarjenega režiserja, ki se ne boji tvegati.«

– David Rooney, The Hollywood Reporter

»Zlo ne obstaja /.../ priča o filmskem ustvarjalcu, ki je pripravljen postaviti na glavo lastne ideje ter tvegati, ko bi najmanj pričakovali.«

– Nicolas Rapold, Sight and Sound

»Karkoli že se v njem dogaja, Zlo ne obstaja je občudovanja vredno svojeglav film ter resnično begajoč na najbolj neobičajen način.«

– Vadim Rizov, Filmmaker Magazine

»Čudovita ekološka pravljica z mitskim finalom.«

– Phil de Semlyen, Time Out