OPIS:

Režiser Tomas, ki živi v Parizu z dolgoletnim soprogom Martinom, se na zabavi po končanem snemanju filma zaplete v vročo romanco z mlado učiteljico Agathe. Razmerje z žensko je za Tomasa vznemirljiva novost, toda ko si ljubimca omisli tudi Martin, se v Tomasu prebudi ljubosumje …

Neodvisni ameriški režiser Ira Sachs (Ljubezen je čudna reč) je posnel brutalno iskren portret sodobne ljubezni, zgodbo o intimnosti, ranljivosti in poželenju, v kateri blestijo tri zvezde evropskega arthouse filma.

Iz prve roke:

»Film je zgrajen kot bitka, zapletena in nevarna igra med tremi ljudmi, v kateri eden vedno hrepeni po drugem, ta pa ostaja tik zunaj dosega. Pri pisanju scenarija je bil zelo pomemben Viscontijev zadnji film Nedolžni (L’innocente). Govori o poročenem moškem, zaljubljenem v drugo žensko, ki odkrije, da tudi njegova žena ljubi drugega. Vse, kar se mu je zdelo gotovo – njegova moč in položaj v svetu –, se nenadoma obrne na glavo. V Prehodih vsakega od likov žene nekaj, kar je nedosegljivo. V središču zgodbe je filmski režiser Tomas, vloga, ki sem jo napisal posebej za nemškega igralca Franza Rogowskega. Tomas je navajen, da dobi, kar hoče – in hoče vse. Zame kot režiserja in človeka, ki si je v življenju prilaščal oblast in moč, Prehodi predstavljajo nekakšno osebno preizpraševanje lastnega položaja in privilegijev. Film je vbod, rana v moškost. /…/ V ta moški svet vstopi ženska, Agathe, ki jo igra Adèle Exarchopoulos. Agathe je mlada, lepa, strastna in zelo ranljiva. V filmu je objekt in hkrati subjekt. Svet uspešnih in umetniških gejev je za Agathe sprva nekakšna fantazija, a ko fantazija postane bolj resnična – in Agathino mesto v njej precej manj pomembno –, nenadoma nima več prostora, da bi lahko dihala, da bi obstajala. Postane pogrešljiva. /…/ Prehodi so zgodba o vmesnem stanju. O tem, kako se lahko v življenju – ali pa v filmu – stvari že v naslednjem trenutku obrnejo na glavo. Želja preide v obsedenost, ta pa v izgubo. Kar se zdi stalno, se nenadoma, nepredvideno in do neprepoznavnosti spremeni – naši domovi, naša spolnost, naša telesa in naša prihodnost. Ves čas smo nekje na sredi, prebijajoč se skozi vsak trenutek, kot vemo in znamo. Pretvarjati se moramo, da imamo nadzor, vendar se hitro znajdemo v nepričakovanem položaju. /…/ Zame so Prehodi akcijski film. Govori o vnetljivosti teles, ko pridejo v medsebojni stik. O tem, kako ljudje trčijo drug v drugega in se nato spremenjeni razidejo. /…/ To so elementi, zaradi katerih hodim v kino. Od filma pričakujem, da me vzburi, da me podžge. Dati mi mora občutek, da se lahko vsak trenutek zgodi karkoli. Želel sem, da bi občinstvo začutilo to možnost in svobodo. /…/ Hotel sem posneti film, ki bi bil intimen in lep. Seksi in svoboden. Mislim, da sem si tudi sam želel intimnosti, saj sem scenarij napisal v času pandemije, ko sem hrepenel po človeški bližini. /…/ Poleg tega me je zelo skrbelo, da tiste vrste filma, ki ga imam najraje, po koncu lockdowna ne bo več. Filmov o nežnosti in človeških odnosih, ročno izdelanih filmov, po katerih sem hrepenel kot gledalec. /…/ Želel sem posneti film, ki bi se osredotočal na neulovljivo in intimno, na prostor, ki ga med seboj ustvarjajo igralci, ljudje. Film o teksturi življenja, o ljubezni in izgubi. Takšen, ki bi spoštoval človeškost, krhkost in ranljivost vseh nas ter se zavedal, da vsak trenutek prinaša tveganja. Nimamo druge izbire, kot da gremo naprej in s seboj nosimo svoje brazgotine.«

– Ira Sachs